
Lekarna, ki razmišlja o storitvi venöse Blutentnahme (venski odvzem krvi), se običajno najprej vpraša, ali bodo bližnje ordinacije to vzele kot napad. Po zakonu je sodelovanje z lokalno ordinacijo Arztpraxis zakonito in povsem običajno, saj nemška lekarniška zakonodaja ne prepoveduje sodelovanja med lekarno in zdravnikom.
Kar prepoveduje, je precej ožje. § 11 Abs. 1 ApoG (Apothekengesetz) prepoveduje dogovore o usmerjanju pacientov, dodeljevanju receptov in dajanju prednosti določenim zdravilom, § 11 Abs. 1a pa dodaja Makelverbot, torej prepoved posredovanja receptov v zameno za korist. Sprožilec je dogovor ali plačilo, zato pogovor, skupen dogodek ali napotitev stranke k zdravniku ne spada sem.
Ta vrzel stane denar, saj lekarna, ki vsak stik obravnava kot prepovedan, storitev bodisi opusti bodisi jo začne izvajati na tiho.
Večina nesporazumov se začne s parafraziranjem, zato je tu celoten § 11 Abs. 1 Satz 1 ApoG:
Imetniki dovoljenj in osebje lekarn, če zakon ne določa drugače, z zdravniki ali drugimi osebami, ki se ukvarjajo z zdravljenjem bolezni, ali s tretjimi osebami ne smejo sklepati pravnih poslov ali dogovorov, katerih predmet je prednostna dobava določenih zdravil, usmerjanje pacientov, dodeljevanje receptov ali izdelava zdravil brez popolne navedbe sestave.
Vsi štirje navedeni predmeti so transakcijski, glagola pa sta Rechtsgeschäfte vornehmen in Absprachen treffen. Nič od tega se ne nanaša na lekarno, ki ordinaciji pove za storitev.
Ta meja je pomembna, saj je po § 12 ApoG takšen posel ničen, § 25 ApoG omogoča Geldbuße do 20.000 evrov, po § 299a StGB pa je sprejemanje koristi za Zuführung von Patienten kaznivo dejanje.
(Muster-)Berufsordnung, ki ga je 13. maja 2026 sprejel 130. Deutscher Ärztetag, določa zrcalno obveznost v § 31. Odstavek 1 zdravniku prepoveduje prejemanje koristi za Zuweisung von Patientinnen und Patienten, odstavek 2 pa se glasi: »Sie dürfen ihren Patientinnen und Patienten nicht ohne hinreichenden Grund bestimmte Ärztinnen oder Ärzte, Apotheken, Heil- und Hilfsmittelerbringer oder sonstige Anbieter gesundheitlicher Leistungen empfehlen oder an diese verweisen.«
Ordinacija, ki okleva pri imenovanju lekarne, upošteva to določbo, namesto da bi izražala nenaklonjenost, in ker se besedilo glasi "ohne hinreichenden Grund", priporočilo z dobrim razlogom ni prepovedano.
| Situacija | Kaj je to | Workable | Zakaj spodleti |
|---|---|---|---|
| Befund gre k osebnemu zdravniku stranke | Befund (poročilo o rezultatih) gre tja, kamor želi stranka | Da | Lekarna izbira sama ali pa en privzeti naslov |
| Ordinacija priporoči lekarno | Zdravnik odgovarja pacientu, ki sprašuje, kam naj gre | Da | Kakršna koli povratna korist ali brez hinreichender Grund |
| Skupni informativni večer | Oba govorita o zdravstveni temi na lokalnem dogodku | Da | Da postane prodajni kanal ali plačilo, ki presega honorar za predavanje |
| Nadomestilo na posredovano stranko | Denar ali ugodnost v naravi, na osebo | Ne | Zuführung von Patienten v § 11 Abs. 1 ApoG in § 299a StGB |
| Stojalo z letaki ordinacije | Tiskovine ene ordinacije na ogled | S previdnostjo | Ekskluzivnost, plačilo za prostor ali vzajemni dogovor |
| Določitev ene ordinacije za nadaljnje spremljanje | Farmacevt navede ordinacijo po Befundu zunaj referenčnega območja | Tvegano | Privzeto ena ordinacija namesto strankinega zdravnika |
V KBV PraxisNachrichten z dne 18. junija 2026 je predsednik KBV dr. Andreas Gassen dejal, da farmacevti „hervorragende Pharmazeuten sind, aber keine ärztliche Ausbildung haben“, podpredsednik dr. Stephan Hofmeister pa je navedel stroške za ordinacije: „Personen, bei denen nach ärztlicher Anamnese vielleicht gar keine Testung erforderlich gewesen wäre, werden anschließend in die Praxis geschickt (...) Und dort wird dann erneut getestet werden.“
Predsednik ALM e.V. dr. Michael Müller je 21. maja 2026 trdil, da venski odvzem krvi "ni izolirana tehnična storitev, temveč del medicinskega diagnostičnega procesa pod zdravniško odgovornostjo", predsednik SpiFa dr. Dirk Heinrich pa je dan pozneje dodal: "Kdor odvzema kri, mora tudi vedeti, zakaj, čemu, pod kakšnimi pogoji in s kakšno medicinsko posledico."
Nobeden od treh ne trdi, da farmacevt ne zna strokovno opraviti odvzema krvi. Vsi trije poudarjajo, da laboratorijski izvid dobi vrednost iz indikacije pred njim in razlage po njem, kar drži. Zakon na del tega odgovarja, saj § 11c ApoG v okviru Apothekenversorgung-Weiterentwicklungsgesetz (ApoVWG) omejuje odvzem krvi na approbierter Apotheker s potrjeno ärztliche Schulung, na odrasle in na diagnostične namene ter izključuje delegiranje Aufklärung, Anamnese ali soglasja.
Ponovno testiranje je del, pri katerem lahko lekarna ukrepa, saj se rezultat ponovi, ko ordinacija ne more razbrati, od kod izvira. Befund na dopisnem papirju z glavo akkreditiertes Labor, ki navaja metodo, Referenzbereich in čas odvzema krvi, je dokument, ki ga ordinacija lahko uporabi, posnetek zaslona iz aplikacije pa ne.
Velik del nesoglasij izvira iz vrstnega reda, saj se ordinacija, ki za storitev prvič sliši od pacienta z izpisom v roki, znajde v nerodnem položaju. Kratek dopis pred začetkom storitve, v katerem so navedene ponujene analize, laboratorij, kdo je opravil ärztliche Schulung in da se v lekarni ne postavlja diagnoz, odpravi večino tega in ne vsebuje nobenega dogovora, zato ne posega v § 11 ApoG.
Poslovni argument deluje tudi v obratni smeri, saj lekarna, ki k zdravniku napoti izvid zunaj referenčnega območja, ustvari termin, ki bi ga ordinacija sicer videla pozneje ali pa sploh ne.
Iskrena zaključna misel: pravna meja je ozka, odnos pa širok. Nekatere ambulante bodo storitev pozdravile kot pharmazeutische Dienstleistung, nekatere bodo ostale zadržane, nekaj pa jih bo iz načela nasprotovalo, kar je poslovni in ne pravni problem.
Druga občutljiva točka, oglaševanje, ima svoj zakon. § 1 Abs. 1 Nr. 2 HWG uporablja Heilmittelwerbegesetz za Verfahren und Behandlungen povsod, kjer se navedba nanaša na Erkennung von Krankheiten, zato plačljiva storitev testiranja spada v njegovo področje uporabe.
§ 3 HWG prepoveduje irreführende Werbung, kar vključuje prikazovanje Befunda kot diagnoze. § 11 Abs. 1 Satz 1 Nr. 2 HWG prepoveduje oglaševanje potrošnikom na podlagi priporočil oseb, ki delajo v zdravstvu, zato je citat lokalnega zdravnika na letaku težava že sam po sebi. Besedilo, kot je isti testi kot pri zdravniku, vendar brez čakanja, takoj prinese pritožbo po HWG in klic iz ordinacije.
Ali je dovoljeno poslati Befund osebnemu zdravniku stranke
Da, kadar stranka navede ordinacijo in za to zaprosi, saj je izbira na strani stranke in med lekarno ter ordinacijo ni nobenega dogovora. Kar zajema § 11 Abs. 1 ApoG, je Absprache o usmerjanju pacientov, pisna prošnja v dokumentaciji pa oboje loči.
Ali sme zdravnik priporočiti našo lekarno za odvzem krvi
Na to odgovarja zdravniška Berufsordnung in ne ApoG, saj § 31 Abs. 2 MBO-Ä prepoveduje priporočanje določene lekarne ohne hinreichenden Grund. Priporočilo z utemeljenim razlogom je dovoljeno, vsaka povratna korist pa to podlago odvzame.
Ali se lahko z ordinacijo dogovorimo za nadomestilo za stranke, ki nam jih pošlje
Ne, in to je najjasnejša prepoved na tem področju, saj gre za Zuführung von Patienten iz § 11 Abs. 1 ApoG, kar obe strani izpostavi § 299a in § 299b StGB. Popusti in ugodnosti v naravi štejejo enako.
Ali je ApoVWG spremenil Zuweisungsverbot
Prečiščeno besedilo § 11 ApoG vsebuje enak Absatz 1 kot prej, saj je reforma za venöse Blutentnahme dodala § 11c ApoG, namesto da bi znova odprla Zuweisungsverbot. Predlog na zasedanju Deutscher Apothekertag oktobra 2024 je zahteval zakonsko pojasnilo, vendar ga še ni.
Kaj lahko varno rečemo v oglasu za storitev testiranja
Stvaren opis tega, kaj se meri, kdo opravi odvzem krvi, kateri laboratorij analizira vzorec in kaj rezultat ni – vse to ostaja v okviru § 3 HWG. Primerjalne trditve proti ordinacijam, priporočila zdravnikov in obljube o izidih prinašajo pritožbe.
Lekarna preveri svoje besedilo pri svoji lekarniški zbornici, pred začetkom storitve piše ordinacijam na svojem območju, se s svojim laboratorijem dogovori za berljivo obliko izvida in poskrbi, da dogovor ne vključuje plačil v nobeno smer. Cene so v objavi o samoplačniških storitvah, širša argumentacija pa v kritiki in priložnostih reforme ter testiranju na mestu oskrbe.
Ta članek vsebuje splošne informacije o nemškem lekarniškem pravu in poslovni praksi ter ni pravni nasvet. O posameznih primerih odloča pristojna Apothekerkammer, pristojni organ ali odvetnik.
Začni graditi najbolj zdravo desetletje svojega življenja.
Pridruži se še danes
Aniva poskrbi za laboratorij, logistiko in poročilo. Ti obdržiš odnos s pacienti in svojo blagovno znamko.
Dvajset minut in jasno ti bo, ali ustreza tvojemu sistemu.