Rechnungsstellung an Selbstzahler je račun, ki ga lekarna izda stranki, ki storitev plača sama. Navaja obe strani, opisuje storitev, vsebuje datum izvedbe in znesek, stranka pa ga lahko predloži naprej.
Rechnungsstellung an Selbstzahler je praktični del Privatliquidation. Lekarna je opravila storitev, oseba, ki jo je prejela, plača iz lastnega žepa, lekarna pa ji izroči dokument, na katerem piše, kdo je kaj opravil, kdaj in za koliko. Račun ni formalnost, saj je dokazilo, da je transakcija potekala, in osnova za knjigovodstvo. Je tudi edini dokument, ki ga ima stranka v rokah, če želi zadevo reševati naprej s kom drugim.
Račun za Selbstzahlerja mora navajati štiri stvari.
Splošna nemška zakonodaja o izdajanju računov dodaja podatke, ki jih potrebuje vsak poslovni račun: zaporedno številko računa, datum izdaje in davčno številko lekarne.
Ali je znesek obdavčen z DDV in po kateri stopnji, je vprašanje, ki si ga najprej zastavi vsaka lekarna, čeprav je obravnava odvisna od tega, kaj točno je bilo opravljeno, in od stališča davčnih organov do takšne storitve. To spada k tvojemu Steuerberaterju pred izdajo prvega računa in ne šele po prvi reviziji. Odločitev mora biti sprejeta pred nastavitvijo predloge, saj jo mora račun pravilno prikazati.
Račun je tudi dokument, ki ga stranka lahko predloži zasebni zavarovalnici ali delodajalcu, če to želi. Lekarna lahko pove toliko in se tam ustavi, saj ni zagotovila za povračilo, nobene stopnje, ki bi jo lahko navedla, in nobenega razloga, da bi nanjo namigovala.
Zdravnik zasebnemu pacientu storitev zaračuna po ceniku GOÄ, lekarna pa ne, zato cenik, ki ga je zavarovalnica vajena, ne pokriva lekarniškega dela. Storitve iz kategorije apothekenübliche Dienstleistung se običajno obračunavajo tako, znesek na računu pa se mora ujemati s ceno, navedeno vnaprej po predpisu Preisangabenverordnung.
Ta vnos v slovarju je splošna informacija o nemški lekarniški zakonodaji in praksi. Ni pravni nasvet. Za zavezujoče usmeritve glede tvoje lekarne se obrni na svojo Landesapothekerkammer.