Zdravje
4
 min branja

Preprečevanje raka in življenjski slog: ali obstaja povezava?

Obsežna študija pravi, da je mogoče preprečiti 38 % primerov raka. Vendar je izpustila novejša tveganja, kot so predelana hrana, večne kemikalije in mikroplastika. Ko upoštevaš še ta, je dejanska številka verjetno precej višja. Rešiti bi bilo mogoče še milijone življenj. Zveni izjemno? Beri naprej.
Naslovna slika objave na blogu
Avtor
Robert Jakobson
Objavljeno
15. februar 2026

Čeprav je skepticizem glede preprečevanja raka upravičen, je prelomna študija, objavljena v reviji Nature Medicine, pred kratkim (februarja 2026) prinesla izjemno ugotovitev, vredno nadaljnjega preučevanja: skoraj 40 % od 18,7 milijona letnih primerov raka na svetu, približno 7,1 milijona diagnoz, je povezanih s spremenljivimi dejavniki tveganja. 

Na vrhu seznama je bilo kajenje tobaka, sledile so okužbe in uživanje alkohola. 

Raziskava, ki jo je vodila Hanna Fink pri Mednarodni agenciji za raziskovanje raka pri SZO, je preučila 36 vrst raka v 185 državah, kar jo uvršča med najobsežnejše analize preprečljivega raka doslej.

Zakaj bi lahko bila ta številka prenizka

Ta številka bi nas morala zaskrbeti in vse podatke o tako sporni temi, kot je rak, je treba obravnavati previdno. Vendar obstaja še drug pogled: številka je verjetno prenizka. Tukaj je moje razmišljanje, zakaj tako menim, in ga ponujam vsaj kot miselni poskus.

Študija je ocenila 30 "dobro uveljavljenih" dejavnikov tveganja. Metodološko utemeljena izbira, ki hkrati razkriva njeno osrednjo omejitev. Za vključitev je dejavnik tveganja potreboval trdne dokaze o vzročnosti, zbrane v več desetletjih. 

To je visoko postavljena letvica, ki sistematično izključuje več skupin izpostavljenosti, pri katerih je znanost v zadnjih dveh do treh letih hitro napredovala, vendar še ni presegla praga splošnega soglasja. 

Ko preučiš, kaj je bilo izpuščeno, se dejanski delež preprečljivega raka začne zdeti precej večji od 38 %.

Tu so štiri področja novejših raziskav, ki jih tudi številni vodilni onkologi in epidemiologi še niso v celoti vključili v svoje razmišljanje. Skupaj nakazujejo, da je dejanski delež primerov, ki jih je mogoče preprečiti, lahko bližje polovici vseh primerov ali celo višji.

1. Ultrapredelana hrana: dejavnik tveganja, ki je vsem na očeh

Ultrapredelana živila zdaj predstavljajo približno 60 % kaloričnega vnosa v Združenih državah Amerike in več kot polovico v velikem delu Evrope. Dokazi, ki jih povezujejo z rakom, se kopičijo z izjemno doslednostjo.

Študija IARC iz leta 2025 med 266.666 moškimi in ženskami iz sedmih evropskih držav je pokazala, da je večje uživanje ultrapredelane hrane povezano s povečanim tveganjem za raka in kardiometabolno multimorbidnost. Ne le ena bolezen, temveč skupki bolezni. Metaanaliza, ki je združila več kohortnih študij, je pokazala statistično značilne povezave med visokim vnosom ultrapredelane hrane ter rakom debelega črevesa in danke, dojke in trebušne slinavke, pri čemer so razmerja ogroženosti pri primerjavi skupin z najvišjim in najnižjim vnosom dosegla 1,30 za raka debelega črevesa in danke ter 1,49 za raka trebušne slinavke.

Morda najbolj izstopa študija ustanove Mass General Brigham iz novembra 2025, objavljena v reviji JAMA Oncology, ki je spremljala skoraj 30.000 žensk in ugotovila, da so imele tiste z najvišjim vnosom ultrapredelane hrane za 45 % večje tveganje za razvoj klasičnih adenomov, predrakavih polipov, ki so najpogosteje povezani z zgodnjim rakom debelega črevesa in danke, v primerjavi s tistimi z najnižjim vnosom. Razmerje med odmerkom in odzivom je bilo v bistvu linearno: več ultrapredelane hrane, več predrakavih izrastkov.

To je pomembno, ker število primerov zgodnjega raka debelega črevesa in danke v državah z visokimi dohodki strmo narašča iz razlogov, ki begajo raziskovalce. Povezava z ultrapredelano hrano je zdaj eden najmočnejših kandidatov in deluje prek mehanizmov – kroničnega vnetja, porušenega črevesnega mikrobioma in endokrinih motenj zaradi aditivov –, ki jih 30 dejavnikov tveganja iz študije Fink neposredno ne zajema.

Prehrana je bila delno zajeta prek dejavnikov, kot je nizek vnos sadja in zelenjave, vendar specifična industrijska predelava hrane – emulgatorji, modificirani škrobi, umetna sladila – predstavlja ločeno in dodatno kategorijo tveganja.

2. PFAS: rakotvorna snov v tvoji pitni vodi

PFOA, eno najbolj raziskanih per- in polifluoroalkilnih snovi, je IARC leta 2023 prerazvrstil iz »možno rakotvorne« v potrjeno rakotvorno za ljudi. PFOS je bil razvrščen kot možno rakotvoren. Te kemikalije so odkrili v krvi skoraj vsakega odraslega Američana.

Študija Keck School of Medicine na univerzi USC iz januarja 2025, prva te vrste, je primerjala onesnaženost pitne vode s PFAS s podatki o pojavnosti raka po ameriških okrožjih med letoma 2016 in 2021. Ugotovitve so bile streznjujoče. Okrožja z ravnmi PFAS nad smernicami EPA so pokazala porast pojavnosti raka od 2 % do 33 %, odvisno od kemikalije in vrste raka, vključno z raki prebavil, endokrinega sistema, dihal in ustne votline. Raziskovalci so ocenili, da samo onesnaženost pitne vode s PFAS v Združenih državah prispeva k približno 6.864 primerom raka na leto.

Raziskovalci NCI so ugotovili, da je bila pri posameznikih z najvišjimi koncentracijami PFOA v krvi verjetnost za razvoj raka ledvic več kot dvakrat večja kot pri tistih z najnižjimi ravnmi. Povišane ravni PFOS so bile povezane s tveganjem za raka mod pri pripadnikih letalskih sil ZDA, ki so bili izpostavljeni onesnaženi vodi v vojaških objektih.

Teh kemikalij ni bilo med 30 dejavniki tveganja v študiji Fink. Vendar so PFAS našli v približno 45 % ameriških virov pitne vode, leta se kopičijo v človeškem tkivu, njihovi rakotvorni mehanizmi – zaviranje imunskega sistema, hormonske motnje, kronično vnetje, motenje popravljanja DNK – pa so zdaj dobro dokumentirani. Globalna izpostavljenost je praktično vsesplošna, kar pomeni, da se tudi majhno povečanje tveganja na osebo prevede v ogromno breme raka na ravni populacije, ki ga številka 38 % ne odraža.

3. Mikroplastika: nova rakotvorna izpostavljenost, ki je pred eno generacijo skoraj ni bilo

Smo prva generacija, ki ima mikroplastiko v krvi, pljučih, posteljici in debelem črevesu. Proizvodnja plastike je od sredine 20. stoletja strmo narasla, drobni delci, ki nastanejo pri razgradnji, pa so danes prisotni v skoraj vsakem testiranem ekosistemu in organizmu.

Študija primera in kontrole iz leta 2025, objavljena v reviji Journal of Hazardous Materials, je prinesla nekaj prvih neposrednih epidemioloških dokazov: med 258 bolniki z rakom debelega črevesa in danke ter 493 kontrolnimi osebami na Kitajskem so bile koncentracije mikroplastike v blatu pri primerih raka bistveno višje. Posamezniki v najvišjem kvartilu izpostavljenosti so imeli prilagojeno razmerje obetov 11,3 za raka debelega črevesa in danke v primerjavi z najnižjim kvartilom, kar je izjemno močna povezava za okoljsko izpostavljenost.

Združena metaanaliza 43 študij z več kot milijonom bolnikov, objavljena leta 2025 v International Journal of Surgery, je pokazala, da je izpostavljenost onesnaževalom iz mikroplastike dejavnik tveganja za splošno pojavnost raka, pri čemer so ftalati in bisfenol A, kemikalije, ki se izločajo iz plastike, kazali najbolj dosledne povezave.

Slika mehanizmov se hitro dopolnjuje. Raziskovalci v centru MD Anderson Cancer Center preučujejo, kako mikroplastika v tkivih sproža kronično vnetje, oksidativni stres in motnje endokrinega sistema. Sistematični pregled iz leta 2024 je pokazal, da ima mikroplastika domnevno vlogo pri povečanju tveganja za raka debelega črevesa in pljuč. Izkazalo se je, da polistirenska nanoplastika v zdravih pljučnih celicah sproža z rakom povezane spremembe, vključno s poškodbami DNK in aktivacijo celičnih poti preživetja.

Kot so opozorili nekateri raziskovalci, so bili ljudje pod 50. letom edina demografska skupina, pri kateri je pojavnost raka med letoma 1995 in 2021 naraščala. Eksplozijo plastike v okolju prav v tem obdobju težko odpravimo kot naključje. Kljub temu mikroplastike ni nikjer na seznamu dejavnikov tveganja v študiji Fink, razumljivo glede na to, kako mladi so epidemiološki dokazi, a pomembno glede na to, kako vseprisotna je postala izpostavljenost.

4. Motnje cirkadianega ritma: tveganje za raka, ki ti sledi domov iz nočne izmene

IARC je nočno izmensko delo od leta 2019 uvrstil med „verjetno rakotvorno za ljudi“ (skupina 2A) na podlagi dokazov, ki ga povezujejo z rakom dojke, prostate ter debelega črevesa in danke. Biološki mehanizmi so dobro opisani: svetloba med biološko nočjo zavira melatonin, moti uravnavanje genov biološke ure, oslabi popravljanje DNK, zavira delovanje naravnih celic ubijalk in zmoti cirkadiane gene, vključene v poti, povezane z rakom.

Sistematični pregled iz leta 2025, ki je zajel več kot 500 študij, je našel močne dokaze o povezavi med motnjami cirkadianega ritma ter rakom dojke, prostate ter debelega črevesa in danke, ter novejše dokaze za melanom in raka mehurja. U.S. National Toxicology Program je z „visoko zanesljivostjo“ zaključil, da lahko dolgotrajno nočno izmensko delo, ki povzroča motnje cirkadianega ritma, povzroči raka dojke.

Med 15 % in 25 % vseh delavcev v Evropi in Združenih državah Amerike opravlja nočno ali izmensko delo. Pregled iz decembra 2025 v reviji npj Breast Cancer je podrobno opisal najmanj deset različnih bioloških mehanizmov, ki povezujejo nočno izmensko delo z razvojem raka dojke, od zaviranja melatonina in oksidativnega stresa do epigenetskih sprememb in krajšanja telomer.

Toda raziskovalci na tem področju vse bolj poudarjajo naslednje: težava sega daleč onkraj formalnega nočnega izmenskega dela. Sodobna družba je polna motilcev cirkadianega ritma: izpostavljenosti zaslonom ponoči, nerednega spalnega ritma, časovnega zamika in poznega večernega prehranjevanja. Ti vplivajo na bistveno več ljudi, kot je formalnih izmenskih delavcev, vendar epidemiološka orodja šele začenjajo zajemati motnje cirkadianega ritma zunaj delovnega okolja. Študija Fink motenj cirkadianega ritma ne vključuje med svojih 30 dejavnikov tveganja. Tudi sama klasifikacija IARC, čeprav je močna, se ozko osredotoča na poklicno nočno izmensko delo, kar je le delček vseh motenj cirkadianega ritma v populaciji.

Kaj pomeni vrzel v podatkih o preprečevanju raka

Nič od tega ni kritika študije Fink. Naredila je natanko to, kar mora narediti dosledna epidemiologija: ovrednotila je tveganje na podlagi dejavnikov z dokazanimi vzročnimi povezavami. Raziskovalci so uporabili podatke o izpostavljenosti iz leta 2012, jih prenesli na primere iz leta 2022 in pripravili najobsežnejšo globalno oceno doslej.

Vendar je to, da je nekaj dobro uveljavljeno, zakasnjen kazalnik. Potrebnih je več desetletij, da dejavnik tveganja preide od nakazane povezave do soglasne uvrstitve. Pri tobaku je od prvih epidemioloških dokazov do obsežnih političnih ukrepov minilo približno 30 let. Vsako od štirih zgornjih področij je nekje na tej poti, nekatera dlje kot druga, vsako pa vključuje izpostavljenosti, ki so globalne, neprostovoljne in vse večje.

Če ultrapredelana hrana vsaj skromno prispeva k raku debelega črevesa in danke, dojke in trebušne slinavke; če PFAS vsako leto prispevajo na tisoče primerov raka ledvic, mod in ščitnice; če mikroplastika spodbuja skrivnostni porast raka v mlajših letih; in če motnje cirkadianega ritma segajo daleč čez izmenske delavce, potem dejanski delež raka po svetu, ki ga je mogoče preprečiti, ni 38 %. Je bistveno višji.

To ne pomeni, da 38 % ne drži. Verjetneje je, da je 38 % spodnja meja.

In razdalja med tem spodnjim in zgornjim pragom se meri v milijonih življenj, za reševanje katerih trenutni preventivni okviri še niso zasnovani. Vprašanje za oblikovalce politik, zdravnike in javnost je, ali bomo na gotovost čakali še dve desetletji ali začeli ukrepati na podlagi teže dokazov, ki jih že imamo.

‍
Zdravstveno obvestilo: Ta vsebina je namenjena izključno informiranju in ni zdravniški nasvet. O rezultatih se vedno posvetuj z usposobljenim zdravstvenim strokovnjakom.

Z Anivo lahko vidiš, kaj se v resnici dogaja. Izogneš se lahko trdovratnim, bolečim in dragim slepim pegam v najpomembnejšem delu svojega življenja: pri svojem dobrem počutju.*
Hvala! Tvoj obrazec je bil prejet!
Ups! Pri oddaji obrazca je šlo nekaj narobe.

Tvoj prihodnji jaz čaka

Začni graditi najbolj zdravo desetletje svojega življenja.

Pridruži se še danes